Slovenski jezikAngle�ki jezik
 
 
 


SOUNDMINER JE SAMODEJEN PROGRAM ZA PRISLUKOVANJE MOBILNIM TELEFONOM
Novi vohunski program zbira kljune informacije prestreenih telefonskih klicev ...

Podrobno ...

KITAJSKO DRAVNO PODJETJE ZA VOHUNJENJE
Zbiranje informacij s strani Kitajske o izdelovanju elektrinih avtomobilov je ...

Podrobno ...



SOUNDMINER JE SAMODEJEN PROGRAM ZA PRISLUKOVANJE MOBILNIM TELEFONOM

Novi vohunski program zbira kljune informacije prestreenih telefonskih klicev kar sam od sebe. Strokovnjaki se spraujejo, e bo ta program postal nova nevarnost za samodejne telefonske serverje, ki lahko postanejo nova tara hekerjev. Zgleda tako. Soundminer je trojanski konj, ki analizira pogovore na pametnih telefonih, ki uporabljajo googlov android operacijski sistem. Program zaznava telefonske klice v avtomatska banna sporoila oz. telefonsko banko in zazna kdaj klicatelj sporoi banki tevilko banne kartice. Program zazna vsak digitalni zvok, ki ga oddaja posamezna tipka na tipkovnici. Soundminer lahko prebere tevilke. Razpolaga z glasovno prepoznavo takrat, ko je tevilka banne kartice sporoena verbalno. Potem je le e majhen korak do poiljanja takih informacij preko interneta. Soundminer je uinkovit in neviden. Njegovi avtorji so ga testirali v petih telefonskih bankah. Program je identificiral 55% tevilk bannih kartic, ki so bile dane po telefonu verbalno. Ko so bile pa tevilke bannih kartic dane banki preko tipkovnice pa je bil uspeen celo do 85%! Tim je ustvaril Soundminer kolikor je bilo mogoe nevidnega. Program potrebuje le dostop do Android mikrofona. Koliina zbranih informacij je tako majhna, da je prenos podatkov skoraj nezaznaven. Zaradi e veje nevidnosti program oddaja zbrane audio informacije na internet, kar zelo povea obremenjenost baterij, ponoi, ko je aparat vkljuen na polnilec. Antivirus ne zazna Soundminerja. Hekerji lahko podoben program skrijejo v raunalnike igrice ali kak brezplaen program kar e pono z razlinimi virusi, ki delujejo v Android operacijskih sistemih.



KITAJSKO DRAVNO PODJETJE ZA VOHUNJENJE

Zbiranje informacij s strani Kitajske o izdelovanju elektrinih avtomobilov je koordinirana s strani agencije, ki usmerja delovanje dravnih podjetij v prekomorskih dravah. Kitajska je bila nedavno obtoena zbiranja tajnih podatkov o izdelovanju elektrinih avtomobilov predvsem baterij, ki jih je razvil Renault. Kitajska ima zelo razirjeno obveevalno mreo za zbiranje informacij na podrojih, ki so za Kitajsko strateki. Koordinator za zbiranje informacij o baterijah je Wang Yong, ki je avgusta 2010 bil imenovan za glavnega koordinatorja State-Owned Assets Supervision & Administration Commission (SASAC), ki je krovna firma za vodenje 150 dravnih kitajskih podjetij. Rojen je bil 1955 v severni provinci Liaoning. Vodil je peti biro dravnega sveta kitajske vlade zadolenega za industrijsko obveevalno dejavnost. Elektrini avtomobil je na prvem mestu kitajskih dravnih podjetij vodenih s strani SASAC. estnajst teh podjetij dela le na tej nalogi e posebej pa za avtomobilsko tovarno Dongfeng, Guojia Dianwang Gongsi pa tudi za podjetja, ki spadajo pod vojsko vkljuno za NORINCO in za China Poly Group Corp. Pod pokroviteljstvom SASAC in podjetij, ki spadajo pod njihovo okrilje je za promocijo elektrinih avtomobilov na Kitajskem e namenilo 1,3 milijarde $. Da bi Kitajci pospeili razvoj kitajskega elektrinega avtomobila sta tovarna Dongfeng in upan mesta Guangzhou podpisala partnerstvo z Renault-Nissanom novembra 2009. Francosko-japonski izdelovalci avtomobilov so se odloili izdelovati model Leaf, elektrini avtomobil, ki ga bodo zaeli prodajati naslednje leto na Kitajskem, v nissanovi tovarni v Guangzhou raje kot pa da bi avtomobile uvaali. Renault-Nissan je raje pristal na te pogoje, kot pa da bi se velikanski kitajski trg izmuznil iz njihovih rok. e ve. Francozi in Japonci vedo, da jim Kitajci lahko ukradejo industrijske skrivnosti , e bodo avtomobile sestavljali na Kitajskem. Podoben posel je bil sklenjen z Wuhan, ki je glavno mesto province Hubei, kjer ima Renault-nissan poskusno tovarno, ki bo naredila 25 avtomobilov to leto.



DIA (DEFENSE INTELLIGENCE AGENCY)

Amerika DIA (amerika obrambna obveevalna sluba) bo kmalu imela dve enoti za posebne naloge za boj proti terorizmu in financiranju organizacij JIHAD. Enoti za posebne naloge DIA-e se bosta prikljuili e obstojeim enotam, ki e delajo na teh nalogah pri amerikem ministrstvu za obrambo. DIA bo prav tako prevzela kontrolo nad nekaj operativno obveevalnimi strukturami, ki so bile dodane razlinim bojnim enotam.



CENTRALIZIRANJE OBVEEVALNE SLUBE

Premier Madarske, Viktor Orban, ki prav sedaj predseduje EU, centralizira madarsko obveevalno slubo e odkar je priel na oblast leta 2010. Sedaj direktno nadzoruje TERRORELHARITO KOZPONT (TEK), ki je zadolena za antiterorizem. Bivi telesni straar Viktorja Orbana, JANOS HADJU, pa je poveljujoi tej slubi. Biva NBH, obveevalna sluba za notranje zadeve Madarske, pa je bila razdeljena na dve podroji, ki je sedaj pod ministrom za notranje zadeve, SANDORJEM PINTER. To sta ALKOTMANYVEDELEMI HIVATAL (AVH), ki je pod poveljstvom obveevalne slube in jo vodi LASZLO BALAJTI. Druga EMZET ZEDELMI SZOLGALAT (NVSZ), ki je zadolena za organiziran kriminal in je vodena od bivega policijskega efa ZOLTANA BOLCSIK.



BLACKBERRIJEVA VOJNA ZARADI PRESTREZANJA

BLACKBERRIJEVA VOJNA ZARADI PRESTREZANJA Blackberryjevi telefoni so bili prvotno narejeni kot telefoni in za elektronsko poto preteno za vladne slube in korporacije. Blackberry telefon je postal sinonim za aparat, ki ga mora imeti vsak posameznik od otrok do teroristov. Serija bombnih napadov v Mumbayu v Indiji, ki je pobil 160 ljudi Novembra 2008 so bili usmerjani preko pametnih telefonov Blackberry! Rezultat tega so velike teave kanadskega izdelovalca firme Research in Motion (RIM) v zvezi z zagotavljanjem komunikacijske varnosti njihovih uporabnikov. Nekatere drave v razvoju vkljuno z Indijo in Turijo ne morejo prestrezati komunikacije preko Blackberry telefonov zato bi radi prisilili kanadskega proizvajalca (RIM) v odprtje kodne mree. Teroristi v Mumbaju so zaradi tega imeli prosto pot v medsebojni komunikaciji. Turija je zaradi tega 23. oktobra sprejela novo zakonodajo na podroju kriptologije in turko podjetje pooblaeno za telekomunikacije in zastopstvo tovarne RIM je od kanadske tovarne RIM zahtevalo, da Turkemu zastopniku dajo kodirne kljue za Blackberrijev server. V zaetku novembra pa je v Ankaro prispela posebna skupina iz tovarne RIM in jim razloila, da jim ne morejo ustrei ker lahko vsak uporabnik telefona Blakberry sam izbira nain kodiranja. Turki se s tem niso strinjali in grozijo, da bodo prenehali z dobavo Blackberrijevih telefonov. Z enako teavo se RIM sreuje tudi v Indiji. Grozijo jim s prepovedjo prodaje v Indiji. Zadnjih deset let je tovarna RIM, ki izdeluje telefonske aparate vloila velike napore za poveanje komunikacijske varnosti s telefoni Blackberry. Kanadska tovarna sodejuje z kanadskimi vladnimi slubami, da bi jim nudila vejo zaito proti prestrezanju komunikacije. Lansko leto je tovarna RIM sodelovala z ameriko National Security Agency (NSA) za zaito amerikega predsednika Baracka Obame in njegovega Blackberrija, ki je sedaj opremljen programom Genesis key Inc. Securevoice. Leta je 2005 je laboratorij EADS odkril napako na Blackberrijevem serverju predvsem v algoritmu za kompresijo in dekompresijo podatkov pri poiljanju elektronske pote. Zato se je morala tovarna RIM e pogajati s Parizom za potrditev kodirnega procesa. Ruski mobilni operater Mobile TeleSystems (MTS), ki je zastopnik za prodajo Blackberrijev v ruski dravi, pravi, da mora vsak mobilni telefon, ki razpolaga s kodirnim sistemom biti certificiran s strani Federal security service (FSB, ki je ruska obveevalna sluba za notranje zadeve). Pavel D Belik, direktor za varnost pri MTS pa je bivi pripadnik te slube. Monost za prestrezanje toka podatkov preko Blackberrijev je bolj lokalne kot globalne narave. Prejnji mesec je rusko varnostno podjetje Elcomsoft dal na trg njihov EPPB 1.30.761 program, ki omogoa prestrezanje podatkov pri Blackberijih, ki so zaiteni z gesli. Uporaba tega programa s strani varnostnih slub jim omogoa, da z osumljenevega Blackberija odpre njegov imenik in preie dnevnike klicev, SMS arhiv in raune elektronske pote brez sodelovanja tovarne RIM, ki te telefone izdeluje. Elcomsoftov program pa stane 199 EUR.



PRISLUKOVANJE MOBILNIM TELEFONOM

Ker sem prejel veliko klicev z vpraanji ali je mogoe prislukovati mobilnim telefonom sem sklenil, da nekaj o tem napiem. Kot prvo naj povem, da gre za zelo obutljivo zadevo in da se tega detektivi ne lotevamo. Prestrezanje klicev po telekomunikacijah lahko nekomu izvajajo le dravne slube z odredbo sodia kadar obstaja sum o storitvi kaznivega dejanja neke osebe. Da pa se veliko ljudi v svetu s tem ukvarja pa tudi ni potrebno posebno ponavljati. Zato posameznikom tovrstno poetje odsvetujem! Vedno se vpraajte kako bi se vi poutili, e bi ugotovili, da va znanec ve vse koga ste klicali in kaj ste se pogovarjali! Pa etudi gre za vaega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja ,sodelavca, znanca itd. Je pa prestrezanje pogovorom po mobilnem telefonu smiselno pri mladoletnih osebah in otrocih, e hoejo imeti stari kontrolo nad stiki otroka z okolico in njegovimi prijatelji. Ta lanek pa piem tudi zato, da bi ljudje lahko nekaj vedeli o varnosti svojih mobilnih aparatov in pogovorov. e izvzamemo prestrezanje telefonskih klicev preko mednarodnih sistemov zvez (SOVA) in prestrezanje telefonskih klicev preko operaterjev (policija), se mi lahko omejimo na dva osnovna naina prestrezanja. Prvi nain je z namestitvijo ustrezne vohunske programske opreme v mobilni telefon, s pomojo katere lahko potem oseba dejansko popolnoma kontrolira dohodne in odhodne klice osebe, sms sporoila ter zvono dogajanje okoli druge osebe. Pri tem nadzorovani telefon ne daje popolnoma nobenih znakov, da se ga nadzira. Pri tem nainu je razlika v tem, da mora biti telefon osebi dostopen, da lahko naloi program. e kakorkoli sumite, da nekdo prestreza vae pogovore preko mobilnega aparata je edina monost, da zamenjate telefonski aparat ali pa e vam na servisu ponovno naloijo sistemski program. Drugi nain pa je veliko teji. S tem pa se po svetu ukvarja veliko hekerjev. Oprema za tovrstno prestrezanje pa je izjemno draga. Zadnje ase pa se je tudi to pocenilo kar je bilo prikazano na sejmu Defcon hackers v Las Vegasu 31. julija 2010! Varnostni svetovalec Chris Paget je na tem sejmu demonstriral kako prestrei pogovor preko mobilnega telefona z opremo, ki stane ni manj kot 1500 dolarjev z napravo, ki se imenuje IMSI catcher. Lovilec IMSI tevilk mobilnega telefona. Ta naprava je edina od tovrstne opreme, ki jo je mogoe kupiti na prostem trgu njena uporaba pa je sicer nezakonita. Uporabljajo jo lahko le dravne slube. Paget je izdelal anteno z dvema R900 radijskima oddajnikoma. Oddajnika poljeta signal mobilnemu telefonu z GSM anteno. Ta signal je moneji od signala, ki ga oddaja bazna postaja. Zato se GSM raje povee s tem signalom. Oddajnika se poveeta z aparatom in posnameta klic. Ta sistem zahteva, da je zelo blizu mobilnemu telefonu katerega se prestreza in mu sledi, e je potrebno. Ciljni aparat je detektiran z njegovo ISMI 15 tevilno tevilko, ki komunicira z lano anteno. e so pogovori ifrirani lana antena polje signal v mobilni aparat z zahtevo po deifriranju. Ta sistem ima tudi svoje omejitve. Ta sistem ne predvaja izhodnih klicev. Za prestrezanje dohodnih klicev in IMSI tevilke pa potrebuje Ki klju, ki potrjuje, da je tevilka avtentina. Doma narejene antene tudi ne morejo prestrezati 3g UMTS komunikacij katere ifriranje je bolj uinkovito kot pri GSM (2g) aparatih. Sistem tudi ne more prestrei sms sporoil ali drugih podatkovnih sporoil. Rohde & Schwarz (Muenchen) je prva multinacionalka, ki je patentirala IMSI catcher sistem za prestrezanje GSM signala. Sistem GA-900, ki je tri-band kompatibilen. Pa tudi sistem CT-S55 imsi catcher , ki je prvi ki se prodaja na trgu vendar le pooblaenim kupcem. e ve kot desetletje znani varnostni svetovalec Chris Paget, ki je demonstriral njegov sistem na sejmu Defcon je bil odgovoren za test vdora v IOActive svetovalno firmo. Slaven je po tem, ko je pokazal kako klonirati RFID ip, ki se uporablja v amerikih pasportih. e zakljuim. UMTS aparate je veliko teje prestrezati. Bolj ko gre tehnologija naprej teje je. Bolj zapleteni so kodirni postopki. Draja oprema je potrebna itd. Vsekakor pa je prestrezanje pogovorom preko mobilnega aparata veliko teje kot si nekdo lahko predstavlja razen, e uspete v ciljni aparat namestiti vohunski program.



ALI STE DOBER POSLUALEC, POSLUALKA?



Zmonost detektivov, da reijo nek problem je odvisen od njegove ali njene zmonosti voditi pogovor, vpraati prava vpraanja, spoznati zavajajoe odgovore in analizirati informacije, ki so skladne z dokazi in drugimi informacijami. Kar detektivi ponavadi spregledajo je zmonost POSLUANJA. Ker obstaja razlika med videti in opazovati je tudi razlika med sliati in posluati.

Pomembnost vrline posluanja postane jasna ko zavrtimo elektronski avdio posnetek.

Naslednji primer prihaja iz pogovora, ko je neka enska prila na policijsko postajo, da bi prijavila teke spomine o posilstvu s strani njenega oeta na njen 14 rojstni dan. Spodaj je del tega pogovora.

Detektiv : Ko vas je pripeljal nazaj v njegovo stanovanje, kaj se je zgodilo?

enska: Nadvladal me je.

Detektiv:Na kaken nain?

enska: Opijanil me je in nato me je prisilil v sexualni odnos.

Detektiv:Torej je imel sexualni odnos z vami?

enska: O tem sem povsem prepriana!

Detektiv:Zakaj ste tako prepriani?

enska:Ker sem naslednji dan utila boleine.

Detektiv:In to se je zgodilo v njegovem stanovanju?

enska:Preivljam teke trenutke, verjemite mi.

Detektiv: Se je to zgodilo ve kot enkrat?

enska:Moralo se je.

Pri tem intervjuju je detektiv slial, da je oe to ensko prisilil v sexualni odnos z njim pri ve prilonostih v njegovem stanovanju. Ko beremo ta odlomek je povsem jasno, da enska detektivu nikoli ni povedala, da se spomni sexualnega odnosa z njenim oetom ob samo eni prilonosti. Ta primer pokae, da je veliko laje interpretirati pisani tekst kot pa spontane informacije, ki jih sliimo ob razgovoru. Branje je laje kot natanno posluanje. Ob naraajoem trendu elektronskega beleenja intervjujev in zaslianj bo vpraanje natannega posluanja kaj osumljenec, pria ali rtev dejansko ree, naraalo. Zaznavamo tri obiajne napake pri posluanju in tu ponujamo reitev za to.

1.Nezaeljene domneve

Kot poslualci zmeraj teimo k zapolnitvi lukenj z manjkajoimi informacijami. Oseba nam pove nekaj mi pa sliimo nekaj drugega, ker priakujemo sogovornikov odgovor na nae vpraanje. Primer nezaeljene domneve, ko je oseba vpraana tono doloeno vpraanje potem pa oseba ponudi generalni odgovor. Primer:

Detektiv: Ob katerem asu ste prili domov iz slube prejnjo no?

Oseba: Obiajno pridem domov okoli 6:30.

Izjava osebe je tona le v tem, da obiajno pride domov okoli 6:30, ne pravi, da je prejnjo no priel domov tono ob 6:30. Oseba je generalizirala svoj odgovor skozi besedo obiajno.

Druge generalizirane fraze so e: Rad imam, Politika je, Ponavadi, Generalno itd. Druga kategorija odgovora, ki tvori nezaeljene domneve so ocenjevalne fraze. Naslednji primer ilustrira odgovore v katerih osumljenec ocenjuje odgovor raje kot pa da bi zavzel odlono stalie:

Detektiv: Ste preteli denar, ki ste ga dobili iz trezorja ta dan?

Oseba:Sigurno sem ga.

Detektiv: Ste e kdaj prej videli ta dokument?

Oseba:Moj odgovor bi bil da ne..

Detektiv:Je to va podpis na hrbtni strani tega eka?

Oseba:Moral bi rei, da ne.

Detektivova napaka, da ne prepozna razlike med osebno presojo in faktualno izjavo lahko vodi v vse sorte napanih domnev. Preberite naslednjo izjavo rtve.

Smrdel je kot bi pil potem pa je el nadme. Prerekala sva se, potem pa mi je uspelo pobegniti v sosedovo hio. Vsedel se je v svoj avto in oddrvel kot pijan maniak. Bala sem se za ivljenje!

e bi detektivsko poroilo vsebovalo, da je bil osumljenec pijan, da je vozil avtomobil, ko je bil pijan in da je napadel rtev ali ji grozil z ivljenjem ne bi mogel ubraniti teh izjav v poroilu. rtev ni nikoli rekla, da je osumljenec zauil katerokoli alkoholno pijao, da se je zgodil pretep, ali da ji je kakorkoli grozil. Reitev: Enostavna tehnika, da je detektiv siguren, da razume kaj je oseba povedala je, da detektiv na koncu razgovora naredi zakljuek razgovora s potrditvijo, da so izjave v zakljuku tone. Primer: Rad bi se preprial, e sem to pravilno razumel. Pravite, da vas je oe peljal ven v restavracijo za va 14 rojstni dan in vam kupil alkoholne pijae, ki ste jih zauili. Potem vas je pripeljal nazaj v njegovo stanovanje kjer je imel vekrat spolni odnos z vami. Ali je to tono? Druga tehnika, da tokom intervjuja pazimo na nezaeljene domneve je, da razvijemo navado da razistimo z dvoumnimi izjavami tekom intervjuja. Ko nam osumljenec poda generaliziran odgovor, ko uporabi ocenjevalno frazo ali poda osebno presojo, mora detektiv razistiti te izjave takoj. Vam je moki odstrigel lase? Koliko ste prepriani, da ste preteli denar tisti dan? Vas je udaril? Morate upotevati, da je vsak normalen pogovor poln dvoumnih stali, ker njihova uporaba poenostavlja komunikacijo. Zunaj je bil mraz in avtobus je priel res pozno. Po dolgem akanju ko je priel sem la na avtobus in tam ni bilo nebenega primernega mesta za sedet. Vonja je bila neskonna in konno sem la z avtobusa. Ni treba, da detektiv razisti vsako od teh dvoumnih izjav. Toda, e je za detektiva pomembno vedeti kako pozen je bil avtobus ali ob tono kateri uri je oseba la z avtobusa ne more biti zakljueno, da je bil avtobus vsaj za 15 minut pozen. Ali da je oseba zapustila avtobus pozneje kot po voznem redu.

2.Napano razumljene govorne napake

Za detektiva je idealno, ko lahko identificira krivca, ki je nepazljiv in se izda zaradi nekaterih govornih napak. Medtem, ko je lahko govorna napaka nezavedno priznanje, je zelo pomembno vedeti, da vsak dela govorne napake iz razlinih razlogov, vkljuno zaradi bojazni, utrujenosti in hitenja. V generalnih izjavah so govorci toni v uporabi zaimkov in spolov. Ko osumljenec pravi, Tisto jutro smo zapustili hio. Nekdo je verjetno bil z njim. Ko osumljenec pravi, Dal sem mu ek. Oseba, ki je prejela ek je bila moki. Najvekrat naredimo napako pri uporabi zaimkov ali spolov, ko govorimo hitro ali kadar smo utrujeni. Da spoznamo prevaro rabe besed, slovnice in stavne strukture itd je pomembno pri pisanju, ko ima osumljenec as, da se pripravi in umsko formulira dokument. Drugae pa je pri spontanem verbalnem odgovoru. Govorne napake kot so navedene zgoraj so lahko rezultat krivde osumljenca, ki nezavedno dopusti, da resnica polzi skozi njegova usta na plan. Je pa povsem mogoe, da se enako lahko dogaja tudi nedolnemu osumljencu, da stori enake govorne napake.

Reitev: Prav pri osumljenevi izjavi, Prav, dobro Jaz sem storil. ne daje priznanja, ko je osumljeneva slovnica nekonsistentna z dejstvi ali z izjavami, detektiv ne bi smel zakljuiti, da je osumljenec priznal krivdo in da mora biti zato kriv. e je osumljeneva slovnica neskladna z drugimi izjavami, mora detektiv dati vpraanja, da to neskladnost razisti. Povejte mi zopet, kdaj ste prvi vedeli, da je vaa ena mrtva?, Koliko ekov je tam bilo?, Je bil blagajnik moki ali enska?.

3. Podzavestno oblikovanje priakovanja namesto situacije ali dogodka

Dopolnite ta stavek: Nebo je bilo temno in pihal je veter prav z obale tako, da je okno loputalo. Pogledal sem ven ez zaliv in bil je de _________________. Vsi bralci bi zakljuili ta stavek z make in psi. Problem je, da je prava dopolnitev stavka na horizontu. Tendenca formiranja priakovanja proti situaciji ali dogodku oznauje priakovano besedno zvezo namesto dejanske situacije ali dogodka.. Ko me nekdo nekaj vpraa si medtem e mislim kakno bo na koncu vpraanje in e na zaetku ko me nekdo sprauje, podzavestno e formuliram odgovor na to vpraanje e preden je vpraanje postavljeno. Kot rezultat formuliranja tega priakovanja, in seveda ne da bi poslual celo vpraanje, sem na vpraanje odgovoril nekaj povsem drugega.

Detektiv, ki si ustvari miljenje, da mu bo osumljenec lagal, da oividec nima nobenih uporabnih informacij, ali da rtev govori resnico, bo morda slial ravno to kar priakuje, da bo slial. Zavestno se moramo truditi, da najprej do konca posluamo vpraanje, oblikujemo primerno informacijo in ele potem odgovorimo na vpraanje. Drugi nain nezavednega oblikovanja priakovanih odgovorov nastane, ko detektiv napano analizira logiko osumljeneve izjave, ker je njegovo miljenje centrirano na tisto doloeno informacijo, ki se je je nauil.

Reitev: Med intervjujem se mora detektiv stalno zavedati in zapomniti, da je njegova naloga pridobiti informacijo in jo objektivno oceniti ali je prava.

Novinci pravijo, Vem da je ta lovek kriv in grem v tisto sobo, da to dokaem! Izkueni detektiv pravi, Obstaja dokaz proti temu osumljencu, nameravam iti v tisto sobo, da mi osumljenec ta dokaz obrazloi. Napake pri posluanju so popolnoma naraven pojav pri detektivskem delu. Vasih morajo reiti primere v imkrajem asu, lahko obstaja visoka stopnja preiskovaleve ustvene reakcije, e preiskovalec trdno hoe verjeti, da mu nekdo govori resnico, ali da lae. Pa tudi e detektiv pogosto dela pod pritiskom utrujenosti in visokega stresa. Med preiskovalci pa tudi ni visoka tenja po tem, da bi bila vpraanja preiskovalcev tono razumljena.



NEKDO MOGOE SLEDI VAEMU VOZILU PA VI TEGA NE VESTE



Ne manjka lankov, ki razpravljajo o t.i. ''privatnih zadevah'' in kar je tudi predmet novih tehnologij. Pojavlja se vedno nova tehnologija za branje identifikacijskih tevilk, pasportov, ipov itd. narejenih za namene sledenja in nadziranja. Po drugi strani pa je tehnologija, ki ni neposredno namenjena za nadziranje in sledenje, uporabljena za ravno te namene s tem, da je ''zasebnost posameznika'' popolnoma spregledana. Sistem za kontrolo pritiska v avtomobilskah gumah je ena od teh tehnologij. V lanku bi rad izpostavil primer, ki je baje e v uporabi v ZDA. Za Evropo in Slovenijo e nimam podatka o tem. Ko ga izvem bom o tem gotovo poroal.

Kaj ta sistem je?

S tem sistemom, raunalnik v vozilu meri pritisk v gumah. e smo nabavili novo vozilo v zadnjih dveh letih, je zelo verjetno ta sistem vgrajen v vozilo. V ZDA je ta sistem vgrajen v vozila pa e lastniki to hoejo ali ne. Prvo potniko vozilo, ki je imelo tak sistem vgrajen je bil Porsche 959 (1986), ki je meril pritisk v gumah indirektno in ni uporabljalo radijskih frekvenc za prenos informacij. Sistem za merjenje pritiska v gumah, ki je baterijsko napajan in ki brezino prenaa informacije, se je pojavil pozno v devetdesetih letih. V zadnjem desetletju je tehnologija zelo napredovala in prevzela jo je marsikatera avtomobilska tovarna.

Kako sistem za merjenje pritiska v gumah deluje?

Tipini sistem vsebuje senzor na vsakem kolesu avtomobila. Obiajno vstavljen v platie in ki meri pritisk in po potrebi temperaturo, stanje vozila (ali se premika ali ne) in stanje baterije senzorja. Vsak senzor prenaa te informacije (ali periodino ali pa po naroilu) v raunalnik, ki je vgrajen v vozilo. Da bi se sistemi za nadzor pritiska v kolesih razlikovali od sistema vgrajenega v avtomobil na sosednjem voznem pasu ima vsak senzor svojo ID tevilko. Sprejemnik, ki iz senzorjev pridobiva informacije deluje podobno kot bluetooth naprava. Veina teh senzorjev prenaa informacije tekstovno z radijskimi frekvencami. (tipino 315Mhz ali 433Mhz).

Sistem prenaa podatke, ki so lastni le vaemu vozilu!

To pa so e zadeve kjer zasebnost postane problem. Vsak senzor na kolesu oddaja doloeno ID tevilko, ki jo je mono enostavno prestrei s sprejemniki, ki niso vgrajeni v vozilo. Mo prenaanja podatkov od senzorja do sprejemnika je zelo nizka toda signal je mogoe vseeno prestrei z dalje razdalje z dobro direktno anteno.

Podobno je z napravami, ki uporabljajo Bluetooth radijsko tehnologijo v mobilnih telefonih in ki jih je mogoe slediti. Problem sistema za nadzor pritiska v gumah je e veji, ker je tipina doba uporabe mobilnega telefona okoli dve leti, poleg tega pa lahko tudi izkljuite Bluetooth napravo. Nasprotno pa Sistema za kontrolo tlaka v gumah ne morete izkljuiti! Baterije, ki so vgrajene v senzorjih trajajo od 7 do 10 let, brezbaterijski senzorji pa bodo prili na trg v letu 2010. Sploh ni vano koliko asa ste lastnik avtomobila. Dravna transportna podjetja stalno obnavljajo bazo podatkov o lastnitvu avtomobilov.

Zakaj je to problem?

Kakne probleme povzroa sistem za kontrolo tlaka v pnevmatikah? V tak sistem sledenja so najbolj zainteresirane ZDA kjer transportne oblasti iejo monost sledenja vozilom v realnem asu iz razloga kaznovati prehitre voznike ali pa cestninjenja. Zato so debate o tem sistemu pogoste zaradi spotovanja zasebnosti. Z manjimi omejitvami je sistem za nadzor tlaka v gumah vozila zelo primeren tudi za sledenje vaemu vozilu v realnem asu z zelo majhnimi vlaganji v sistem. Podobno kot cestni senzorji, ki merijo hitrost prometa, so sprejemniki za merjenje sistema za nadzor tlaka v gumah lahko nameeni v parih, da bi izmerili kako hitro gre vozilo na doloeni razdalji.

Za razliko od cestnih senzorjev, ki merijo hitrost anonimno je sistem za nadzor tlaka v gumah lahko uporabljen da meri hitrost vsakega vozila posebej, ker izdelovalci vozil vedo za serijsko tevilko vsakega dela vozila vkljuno z identifikacijsko tevilko senzorjev za nadzor tlaka v pnevmatikah. Tudi ta prispevek pa se ne more konati brez da bi vmeali tudi teroriste. Slaba novica za vse nas. Ta sistem je zelo primeren, da se razstreli katerokoli vozilo. Ni potrebno nameati eksploziva na vozilo. Nobenih ic ali stikal. Nobenega lovekega faktorja. Dijak s smislom za elektroniko lahko razvije napravo, ki bo sproila detonator, ko pravo vozilo gre mimo ob doloenem asu.

Sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah se ne da enostavno izklopiti. Morali bi sneti kolesa in pnevmatike, da bi prili do naprave.

Ker je bila vsaka sledilna tehnologija, pa tudi sistem za nadzor tlaka v gumah, predstavljena za zaito posameznika, bi eni lahko ugibali zakaj bi vladno agencijo tako skrbelo majhno tevilo nesre, ki jih povzroi premajhen tlak v pnevmatikah. In zakaj bi raje nameali v vozila sistem za nadzor tlaka namesto sistema za avtomatsko izravnavanje tlaka v pnevmatikah. Ali nam e sledijo? Mislim da e ne. Bo pa to v blinji prihodnosti gotovo tenja.

Ali je lahko ta problem reen?

Da, e mu namenimo dovolj pozornosti. Veliko proizvajalcev ipov proizvaja tudi komplete za sistem za nadzor tlaka v gumah. (senzorji in sprejemniki). e bi jim dodali kodiran komunikacijski kanal bi bil problem reen.



LANEK - UINKOVITO PLANIRANJE PRI DELU DETEKTIVOV

Vsakokrat ko detektiv planira svoje delo je dobro da se dri sledeih pravil:

1. RAZISKAVA

Kadarkoli se detektiv sooi z neko novo zadevo, najsi bo to opazovanje objekta ali kaj drugega, naj najprej preveri naslov. Ali je naslov pravi? Ali je prava potna tevilka? Detektiv naj vedno prej preveri pot do naslova preko internetnih potovalnih ruterjev, GPS satelitske navigacije, satelitskih slik ali zemljevidov
preden zapusti pisarno.

Detektiv naj naredi v pisarni imve dela kolikor se da pri iskanju podatkov, raziskavi primera, raziskave ozadja, motivov itd. Zakaj? e ima detektiv veliko informacij o primeru lahko tudi laje in uinkovito dela brez nepotrebnih potovanj in telefonskih klicev, ko je na terenu.

Priskrbi naj si tudi kvalitetne fotografije objekta.

2. POIZVEDOVANJE NA TERENU

To je nepogreljiv del, ki obsega opazovanje kjer lahko detektiv pridobi ogromno informacij o objektu ali osebi. Pridobi naj natanen opis posameznikove lastnine za svojega naronika. Ali oseba e dejansko ivi tam? Detektiv naj zabelei vsako registrsko tevilko avtomobila in ogleda naj si primerne toke za opazovanje ali fotografiranje objekta. Porabljen as v tej fazi ni nikoli vren stran.

3. OPREMA

Preden detektiv zapusti pisarno in gre na delo na teren naj prej preveri e ima:

  • indentifikacijsko izkaznico detektiva
  • kopije dokumentov o objektu ali osebi in telefonske tevilke ki jih potrebuje
  • opremo za zvono in fotografsko-video dokumentiranje
  • hrano in pijao: detektiv morda ne ve koliko asa bo na terenu
  • opremo za osebno higieno pri dolgotrajnem nadzorovanju
  • opremo za GPS navigacijo
  • busolo
  • daljnogled
  • diktafon za snemanje informacij med vonjo
  • avto v brezhibnem stanju. Ali je vetrobransko steklo isto, da bi bile slike ali video lahko ostre. Je v avtu dovolj goriva in tekoine za ienje stekla. Ali so gume dovolj napolnjene.
  • dovolj napolnjene baterije za raznovrstno tehnino opremo

4. POGODBA

Med detektivom in naronikom pa eprav gre samo za enostavno preverjanje, izpis
iz evidenc, vroanje itd.

5. REZULTAT

Pri zakljuku in analizi konanega dela naj se detektiv vpraa:

  • Ali bi lahko delo opravil hitreje, bolj uinkovito in sploh bolje?
  • Ali je storil kakne napake?
  • Naj se na napakah kaj naui, da bo v prihodnje lahko opravil delo bolje in bolj profesionalno.



LANEK - PODJETJA, ODVETNIKI IN DETEKTIVI

ZAKAJ BI MORALA PODJETJA IN ODVETNIKI PRI SVOJEM DELU VE KORISTITI DETEKTIVE?

Z uporabo detektivov bi odvetniki in podjetja poveali monosti za ugodni izid na sodiu z zbiranjem najbolj skritih informacij o svojih nasprotnikih. Ponavadi je veliko informacij zakopanih tako v tradicionalnih kot v elektronskih medijih in tudi v lovekem spominu. Te skrivnosti lahko odkrije detektiv, ki ima nalogo da to odkrije kot neodvisna tretja stran.V zadnjem asu zmeraj ve odvetnikov koristi storitve zasebnih detektivov. Odvetniki, ki se ukvarjajo s kazenskim, civilnim ali pa internetnim pravom imajo bolji vpogled v probleme in radi uporabijo zunanjega zasebnega detektiva, da bi s svojega gledia preveril rezultate preiskav. Odvetniki bi morali koristiti zasebne detektive kot svojo desno roko ne pa se naslanjati na mnenja jasnovidcev in raziskav lastnega osebja.Tukaj je nekaj razlogov zaradi katerih bi odvetniki morali prepustiti preiskavo izkuenim zasebnim detektivom:

  1. Prvo in v veini primerov je znano, da so zasebni detektivi mnogo ceneji od odvetnikov in dosegajo bolje rezultate v preiskavah.
  2. Odvetnikovo znanje o preiskovalnih virih in njegove osebnostne lastnosti kot so pogum in delovanje v teavnih okoliinah so zelo omejeni.
  3. Odvetniki so izurjeni, da najdejo tisto kar je e napisano v zakonih in manj o iskanju oseb ali dejstev.
  4. Osebje zaposleno pri odvetniku ponavadi nima asa, da bi sprovedli natanno preiskavo.
  5. Odvetnik se mora odloiti katero stran zastopa medtem ko za zasebnega detektiva to ne velja saj lahko nastopa kot popolnoma neodvisen. Njega zanimajo le dejstva.
  6. Odvetnik lahko izgubi primer na sodiu, e bi bil spraevan kot pria s tem pa tudi zaupanje stranke.

V veini primerov ima poslovne le doloeno vsoto denarja na razpolago za postopek pred sodiem. Njegov odvetnik bi pa rad zasluil imve. Mimogrede noben posameznik nebi plaal odvetniku ve, e lahko najame detektiva za ceno recimo 30 do 40 Eur na uro ali ve.Po drugi strani pa odvetnik nima interesa, da bi najel detektiva saj ima potem veje stroke pri postopku. Za odvetnika tudi ni rentabilno, da bi sam opravljal preiskovalna dejanja saj bi mu to vzelo preve dragocenega asa. Zato je bolje, da to prepusti detektivu.

Za primer, v medicini pride operacija vedno na vrsto ele po raznovrstnih laboratorijskih in radiolokih raziskavah, mnenjih ve zdravnikov, ki diagnosticirajo primer in se ele nato odloijo za operacijo. Enako velja za dobrega odvetnika. Kljuno vpraanje vsakega donosnega posla je, da je treba vedeti kako narediti delo dobro pri najnijih monih strokih, kar pomeni tudi najeti osebo, ki bo to storila hitreje in bolj natanno. Znano je, da odvetnika podjetja delajo preiskave na svojo roko z ljudmi, ki so pri njih zaposleni ker je to ceneje.

Ponavadi odvetnik poklie detektiva v zadnjem momentu e, da potrebuje rezultate najkasneje do naslednjega jutra saj je poskual priti do podatkov ali dokazov sam na lastno roko preko svojih zaposlenih vendar brez uspeha. Zelo pogosto se izkae, da se zaposleni pri odvetnikih, ki po nalogu efa iejo podatke o osebah sploh ne zavedajo in jih tudi ne zanima kako pomemben je toen naslov prebivalia. e jim uspe, ali pa ne, najti nov naslov prebivalia, kar e vedno ne pomeni da je pravi, menijo, da so dobro opravili delo in preiskavo za svojega naronika. Odvetnikovo znanje o preiskovalnih dejanjih je omejeno saj se tega niso uili na univerzi. Veina odvetnikov misli, da je enostavneje poiskati nekaj na internetu in da ni razlike v metodah iskanja za informacijami in prouevanjem zakonov in sodnih primerov.

Veliko odvetnikov pozabi opraviti analizo dokazov in pridobljenih podatkov. Zasebni detektiv lahko sprauje prie brez, da bi povedal kdo je naronik in lahko pridobi informacije od oseb, ki so dejansko sovrano nastrojeni proti stranki odvetnika. Odvetniki, e delajo lastno preiskavo, si tudi v veini primerov ne upajo iti v odroni predel mesta kjer prevladuje kriminal, da bi se ponoi sreal s prio in opravil z njim pogovor. Tudi ni priakovati, da bi odvetnikovo zaposleno osebje pazilo pred pragom
prie est ur, da bi opravili neko preiskovalno dejanje ali pogovor. V teh primerih se zasebni detektiv zlije z okolico in je praktino nesumljiv, medtem ko odvetnika lahko na terenu vsak prepozna e po obleki in videzu. Zasebnega detektiva ne briga e je odvetnik najprej sam opravil preiskavo. Neredko se zgodi, da detektiv pri svoji preiskavi ugotovi, da je naslov ki mu ga je dal odvetnik popolnoma napaen. Napano vodena preiskava odvetnika lahko povzroi da izgubi primer na sodiu s tem pa tudi stranka
izgubi e denar.Odvetniki tudi nebi smeli sami opravljati preiskave, da nebi sebe kompromitirali v sodnem primeru in bi sami postali dokazna pria. S tem bi izgubil zaupanje svoje stranke, e bi moral priati kot dokazna pria na sodiu. Veliko odvetnikov ne zanima koliko zaupanja, zgodovine, virov ali uspehov imajo detektivi niti jih ne zanima kolikokrat zasebni detektiv
hodi po tanki rti zakonitosti, da bi pridobil neko informacijo.

Glede na gornji lanek lahko reemo, da je bivi policist prava oseba za zasebnega detektiva. Ampak ni reeno. Kot v drugih poklicih, so tudi detektivi, ki so so specializirani samo za eno podroje preiskav kot tudi taki, ki so specializirani
za ve podroij hkrati. Nekdo je lahko zelo dober zasledovalec oz. nadzorovalec na terenu ne zna pa slediti osebi preko interneta. Tudi v zdravstvu je tako, da zdravnik preda primer specialistom takrat ko to ni ve v njegovi pristojnosti ali primerno njegovemu znanju.






Predstavitev:Storitve:Cenik:Kontakt:Povezave:Zanimivosti

Copyright 2007, Vse pravice pridržane | Pravno sporočilo

Izdelava spletnih strani: mvm.si